sobota, 29. november 2014

četrtek, 27. november 2014

Mini katapulti


Fantje, kaj češ ... ampak premamila sta tudi mene :)) 



Seveda je potrebno svoj katapult tudi poimenovati :)))


Kocke ne letijo strašansko daleč in s prehudo hitrostjo, da bi kaj razbile. 



sreda, 26. november 2014

Prihajajo ustvarjalni praznični dnevi



Praznični čas, ki se nam obeta, je z dolgimi večernimi urami kot nalašč za ustvarjanje. Zato smo na CRAFT-alnici k ustvarjanju povabile tudi otroke. 

Spremljajte blog mojih dveh radovednežev v prazničnih dneh. Morda dobite tudi kakšno zamisel za ustvarjanje.


 Pri nas hrčkamo ves ustvarjalni material - enkrat bo prišlo vse prav :)) 
Mami ob kvačkanju vestno spravlja vse odrezke in nitke. Prvotno je bilo mišljeno, da bomo te odrezke spomladi ponudili pticam za spletanje gnezd, vendar smo nanje malo pozabili :(

Odrezkov se je nabral res velik kupček, zato smo se odločili, da naredimo iz njih novoletne čestitke. Toda kako? 

Na kos tanke lepenke (27 x 10 cm), ki je nekoč služila v oporo listom v risalnem bloku, smo s čopičem nanašali mekol (belo lepilo) in sproti lepili pisane odrezke. 

Tole je najbolj zapackan in zamuden del. Zelo primeren za preizkušanje vztrajnosti in natančnosti otrok. Mi smo uporabili tanjše bombažne odrezke, verjetno bi bilo z volno veliko lažje, predvsem pa hitrejše.


Ko so vsi delčki prilepljeni, lepenko obtežimo, da se lepo posuši in poravna. 

Na zadnjo stran si s svinčnikom in ravnilom začrtamo trikotnike, ki bodo postali smrekice. Izrežemo z ostrim nožkom ali močnimi škarjami (najbolj se obnese okrogel nož, saj ni nevarnosti, da bi se nitke zatrgale in iztrgale iz sprednje strani, vendar takega noža nikar ne dajajte otrokom v roke!!!). 

Iz našega kosa lepenke smo dobili 9 lepih smrečic - polovičk nikar ne zavrzite, temveč ju zlepite skupaj in tako dobite še eno smrečico.


Na kraft papir smo s pomočjo plastične šablone nanesli sneg narejen po Tininem receptu, kartonček smo še malo pomazali z belo blazinico, dodali napis in kartonček prilepili na belo osnovo za voščilnice. 

 
Narezanim smrekicam smo dodali še nekaj razcepk v obliki gumbkov in nekaj sequinčkov. Zvezdica na vrhu je namazana z Glossy accents in posuta z Diamond dust kristalčki.



Ker smo na čestitkah uporabili tudi izdelke iz spletne trgovine Ustvarjalni dotik, se prijavljamo na novembrski izziv - Kanček beline


nedelja, 23. november 2014

V tretjem razredu se učijo ...


... tudi pomembne stvari :) s pomočjo youtuba lahko Jakobu pokažem tisto, kar sem si jaz morala sama predstavljati, resnično pa sem razumela, priznam, šele na faksu.


sobota, 22. november 2014

Kremne rezine





Sestavine za pekač 35 x 30 cm: 


  • listnato testo (1 kocka zamrznjenega ali 2 razvaljani poli)
  • 1 l mleka
  • 30 dkg sladkorja
  • 17 dkg ostre moke
  • 8 jajc
  • 6 lističev želatine
  • 1 vanilijev strok
  • 2 žlici ruma
  • 1 l sladke smetane (alpske)
  • 1 kremfiks
  • sladkor v prahu za posip

Testo razvaljamo na za nožev rob na debelo, položimo na okoli obrnjen pekač, splahnjen z mrzlo vodo. Testo večkrat prepikamo z vilicami. Pečemo na 200-220°C 10-15 min oz do zlato-rjavo hrustljavo zapečenega.

Testo ohladimo in po potrebi obreže
mo na velikost pekača, da se lepo prilega.


Krema:
V kozici zavre
mo mleko (9 dl), vanj damo razpolovljen vanilijev strok, da se pokuha in 1/2 sladkorja.

Rumenjake loči
mo od beljakov.
Beljake dobro stepe
mo z 1/4 sladkorja.

Rumenjake penasto stepe
mo z 1/4 sladkorja. Med mešanjem jim dodamo ostanek hladnega mleka in presejano moko (del ostre moke lahko nadomestimo z mehko, vendar naj bo več ostre).

Med stalnim mešanjem prilije
mo vrelo mleko, v katerem smo pokuhali vanilijev strok in iz njega postrgali semena. Kremo prelijemo v posodo z debelim dnom in kuhamo - vre naj 9 min. Pazimo, da dobro mešamo in da imamo ravno kuhalnico, s katero lepo pobiramo kremo iz dna posode. Če se delajo grude kreme, si lahko pomagamo z mikserjem, da jih raztopimo.

Pazi
mo, da krema ne vre preveč, ker se zelo hitro prismodi.
Previdno, če kremo kuha
mo na ognju - če imamo izbiro, raje kuhajmo na elektriki.

Namoči
mo želatino in jo nato segrejemo, da se utekočini.

Kuhano kremo odstavi
mo in dodamo rum, stopljeno želatino ter beljake. Beljake vmešamo s šibo ali spatulo, s hitrimi dvigi kreme od spodaj navzgor.

Kremo zlije
mo v globok pekač, v katerem je že 1 oblat testa. Počakamo, da se ohladi, nato namažemo še smetano, pokrijemo z drugo oblato testa, posujemo s sladkorjem v prahu in razrežemo.

Hrani
mo obvezno v hladilniku! Pazimo, da niso kremšnite predolgo zunaj na sobni temperaturi!

Sladko smetano lahko naredi
mo iz pol rastlinske in pol alpske ali iz same alpske. Sama rastlinska ni ravno najboljša, je pa fina v kombinaciji z alpsko, ker da večji volumen in je taka zmes bolj rahla. V kombinaciji naj bo več alpske. 


Najbolje je, da si testo in kremo pripravimo že večer pred serviranjem, smetano pa na mažemo tik pred serviranjem. Krema se mora dobro ohladiti in strditi. 


 

nedelja, 2. november 2014

VOLK


Pri Jakobu so v šoli pri Spoznavanju okolja obravnavali sodelovanje, delo v skupini in raziskovanje. Jakobova skupina se je odločila, da bo raziskovala o volkovih. 
Naročeno je bilo, da si vsak poišče čimveč različne literature, kjer bo našel zapise o volkovih, v revijah in časopisih poišče slike volkov, doma pa naj si čimveč prebere in naredi zapiske, katere bodo potem v šoli primerjali in naredili skupno poročilo. 




Ogromno podatkov o volku in spremljanju volka v Sloveniji najdete na strani SloWolf, kjer smo v publikacijah našli večino podatkov
  • Brošura o volku: Volk v Sloveniji (pdf
  • Dva plakata Volk (Canis lupus) (pdf1, pdf2)
  • Brošura Pastirski psi - varuhi črede (pdf)
  • Volčja sled 1, december 2010 (pdf)
  • Volčja sled 2, december 2011 (pdf)
  • Volčja sled 3, december 2012 (pdf)
  • Volčja sled 4, december 2013 (pdf)
Več o zvereh iz družine psov pa si lahko preberete v Veliki ilustrirani enciklopediji Sesalci Založbe Mladinska knjiga, 1996, str 56 - 85. 





Naše poročilo je dolgo, v podrobnostih celo prezahtevno za 3. razred, vendar bo zagotovo prišlo prav tudi kdaj kasneje. 


OPIS:
  • je največji predstavnik iz družine psov
  • teža 25-45 kg, samci so običajno večji od samic
  • višina 45 do 75 cm
  • dolžina (brez repa) 100 do 120 cm
  • košat rep, dolg 30 do 45 cm
  • kožuh je rjavo sive barve
  • v naravi le izjemoma dočakajo starost 10 let ali več
  • na sprednjih tacah imajo črno progo, ki je psi nimajo
  • močno zobovje z velikimi podočniki
  • hodi po prstih: na prednjih nogah ima po 5 prstov, na zadnjih pa po 4 (palec na prednjih nogah je višje od ostalih štirih prstov, zato se pri odtisu ne vidi)
  • na prstih ima močne kremplje
  • v aprilu volkulja skoti 4 do 8 mladičev, ki so sprva slepi
  • zelo dobro sliši in voha




PREHRANA:
  • dnevno potrebuje 3 do 5 kg mesa
  • pogosto plen uplenita vodilna samec in samica, ki se tudi prva hranita
  • jelenjad, srnjad, divji prašiči in nekateri manjši sesalci
  • plenjenje domačih živali (ovce, koze)
  • glavni plen volkov so ostarele, oslabele, bolane ali poškodovane živali
  • plen izčrpa po dolgem lovlenju. Dlje časa lahko teče tudi do 65 km/h


ŽIVLJENJSKI PROSTOR:
  • brlog
  • volk je teritorialna žival, kar pomeni, da živi na določenem prostoru, ga označuje z iztrebki in ga brani pred drugimi volkovi
  • svoj teritorij označujejo tudi s tuljenjem
  • pri iskanju hrane lahko volčji trop v eni noči prepotuje tudi od 40 do 70 km
  • v preteklosti je bil volk razširjen po vsej Sloveniji, danes pa ga najdemo na Dinarskem območju, v delu Primorske in Alp
  • najpogosteje ga najdemo v gozdovih, kjer rasteta bukev in jelka 


ŽIVLJENJE V TROPU
  • družinsko življenje
  • trop šteje od 2 do 8 živali
  • vodilna ali alfa samec in samica in njuni različno stari potomci
  • vsak volk v tropu ima svoj položaj (podrejanje vodilnemu) 
  • skupaj lovijo in branijo drug drugega 
  • tuljenje
  • samo dominantna samec in samica imata mladiče, vendar zanje skrbijo vsi v tropu
  • mladiči navadno v tropu ostanejo od 1 do 3 let, nato pa se odpravijo iskat svoje območje, na katerem si lahko ustvarijo svojo družino 


POMEN VOLKA
  • s plenjenjem uravnava številčnost plena
  • z ostanki plena volkov se prehranjujejo tudi ostali mrhovinarji: medvedi, lisice, kune, krokarji…
  • kjer je prisoten volk, je jelenjad in srnjad razpršena, kjer pa volk ni prisoten, pa se jelenjad združuje v velike skupine in tako povzroča škodo v gozdu in na poljščinah 




ČLOVEK IN VOLK:
  • volk je prednik udomačenega psa
  • volk se človeka boji in se mu izogiba
  • človek se volka nagonsko boji
  • človeku je lahko nevaren, kadar je bolan ali poškodovan
  • v Sloveniji ni bilo nobenega zabeleženega primera, da bi volk kadarkoli napadel človeka.
  • včasih so volkove streljali (podeljevali so celo nagrade za ustreljene volkove)
  • človek opazuje gibanje volka s pomočjo ovratnic in GPS signala
  • škoda zaradi napadov volkov v kmetijstvu
  • uporaba pastirskih psov in elektroograj za varovanje živali pred napadi volka



VOLK V ZGODBAH:
  • v pravljicah (Rdeča kapica, Volk in sedem kozličkov, Trije prašički)
  • v basnih (Bajke in povesti o Gorjancih)
  • v mitologiji (volkulja, ki je s svojim mlekom hranila Romula in Rema, ustanovitelja mesta Rima)



Kot vedno je bil od vseh podatkov najbolj zanimiv mit - tokrat zgodba o nastanku Rima, o dveh bratih, Romulu in Remu, ki ju je dojila volkulja. 



VOLK V VIDEO VSEBINAH: