Komaj dočakali Miklavža

Miklavž ... ko sem bila jaz majhna, so nas strašili s parklji, v nastavljen pehar pa ni prinašal igračk in nepotrebnega, temveč topla oblačila, sadje in čokolado. Miklavž je bil skromen, praktičen. Na koncu meseca, na silvestrovo, pa nas je obdaril še Dedek Mraz - ta pa je bil do nas otrok bolj "prijazen" :))
Božiček?!? Ja, ta pa je iz ameriških filmov, pri nas ga ni.

Že takoj na začetku starševske poti sem se spraševala, če bom podlegla vsej tej decembrski potrošniški noriji in otrokom tudi za Miklavža kupila tisto, kar si bodo zaželeli. No, otroci na začetku nekakšnih potrošniških želja ravno nimajo, kasneje, okoli četrtega ali petega leta pa so se začela pogajanja o darilih tudi pri nas.

Odločila sem se, da v Črnomlju praznujemo Miklavža, tako kot smo doma - skromno, bolj domače, preprosto, s takšnimi darovi, ki jih otroci načeloma potrebujejo - topla zimska garderoba, barvice, risalni listi, sadje in seveda čokoladica :)
Na Miklavžev predvečer pripravimo stanovanje na veseli december, ga okrasimo, postavimo smrekico, prižgemo lučke, spečemo medenjake in še kakšne piškotke - da se družimo skupaj in da skupaj nekaj naredimo za nas vse. pred spanjem pa fanta še nastavita svoje peharčke, da lahko Miklavž v njih pusti darilce.

 Letos smo zakoračili v veseli december malce drugače, ne po vseh načrtih. Adventnega koledarja, kot smo ga imeli lansko leto, letos nimamo. Imamo tedenske in ne dnevne naloge, saj komaj krmilimo med Matevževimi in Jakobovimi popoldanskimi aktivnostmi, krožki, šolo in kupom domačih nalog. Poleg vsega pa Matevž vsak dan vadi violino, ki pobere kar nekaj časa.

Na zadnjih govorilnih urah v šoli smo imeli predavanje "Delajmo z otrokom in ne namesto njega" in tega načela se bom v tem mesecu poskusila držati.
:) Najbolj me je vzpodbodlo vprašanje, kdaj pri peki piškotov mamice povabimo svoje otroke, da se nam pridružijo?!? Takoj ko sem z nasmeškom rekla, da takrat, ko je testo pripravljeno, uležano, po možnosti že razvaljano .... takoj sem se ugriznila v jezik - otroka ne moreš vedno poklicati takrat, ko je najbolj zanimivo, naj spozna celoten proces, od tehtanja, prek mesenja in peke, pa do pomivanja.
Ni važno, če je po pultu razsuta moka, ni važno, če pade kos testa po tleh, če so kroglice v obliki trikotnikov in rogljički potacani - slej ko prej se bosta fanta naučila, kako je prav in bosta znala tudi sama kaj pripraviti.

Rogljički so delani po receptu 2 dela masla, 2 dela moke, 2 dela mletih mandljev in 1 del sladkorja.
Orehovi gumbki s čokolado pa so narejeni po našem priljubljenem receptu, ki ga je prijazno delila Barbi - Gumbek.

Tudi dekoracija iz posušenih pomaranč ima svojo zgodbo -  letos smo se preselili v večje stanovanje, kjer imamo v dnevni sobi kamin. Vsak večer, ko zakurim v kaminu, dam nanj na malem pekaču na rezine narezano pomarančo - prostor prijetno diši, pa še okraske smo pridobili :) Nekaj pomarančnih "cvetk" pa smo nataknili tudi na smrečico.

In kaj sta dobila letos?
Letos nista rabila ne kape, ne rokavic, ne dokolenk, ne dolgih žab :)) Dobila sta tople nogavičke, puščico z barvicami in flumastri, sadje, čokoladko. Jakob je dobil še puzle, Matevž pa palico :)))) takšno, s katero lahko vleče po violini :)))

Tudi Miklavž je bil letos malček drugačen :)

Božič pa praznujemo v Šentjanžu - tam se na božični večer okrasi prava jelka, postavijo se jaslice, za večerjo se zbere vsa družina, po večerji pa dobijo otroci tista, njim bolj všečna darila :)) Me prav zanima, kakšna bo jelka letos :))