Kremne rezine

Sestavine za pekač 35 x 30 cm: 

• listnato testo (1 kocka zamrznjenega ali 2 razvaljani poli)
• 1 l mleka
• 30 dkg sladkorja
• 17 dkg ostre moke
• 8 jajc
• 6 lističev želatine
• 1 vanilijev strok
• 2 žlici ruma
• 1 l sladke smetane (alpske)
• 1 kremfiks
• sladkor v prahu za posip

Testo razvaljamo na za nožev rob na debelo, položimo na okoli obrnjen pekač, splahnjen z mrzlo vodo. Testo večkrat prepikamo z vilicami. Pečemo na 200-220°C 10-15 min oz do zlato-rjavo hrustljavo zapečenega.

Testo ohladimo in po potrebi obrežemo na velikost pekača, da se lepo prilega.


Krema:
V kozici zavremo mleko (9 dl), vanj damo razpolovljen vanilijev strok, da se pokuha in 1/2 sladkorja.

Rumenjake ločimo od beljakov.
Beljake dobro stepemo z 1/4 sladkorja.

Rumenjake penasto stepemo z 1/4 sladkorja. Med mešanjem jim dodamo ostanek hladnega mleka in presejano moko (del ostre moke lahko nadomestimo z mehko, vendar naj bo več ostre).

Med stalnim mešanjem prilijemo vrelo mleko, v katerem smo pokuhali vanilijev strok in iz njega postrgali semena. Kremo prelijemo v posodo z debelim dnom in kuhamo - vre naj 9 min. Pazimo, da dobro mešamo in da imamo ravno kuhalnico, s katero lepo pobiramo kremo iz dna posode. Če se delajo grude kreme, si lahko pomagamo z mikserjem, da jih raztopimo.

Pazimo, da krema ne vre preveč, ker se zelo hitro prismodi.
Previdno, če kremo kuhamo na ognju - če imamo izbiro, raje kuhajmo na elektriki.

Namočimo želatino in jo nato segrejemo, da se utekočini.

Kuhano kremo odstavimo in dodamo rum, stopljeno želatino ter beljake. Beljake vmešamo s šibo ali spatulo, s hitrimi dvigi kreme od spodaj navzgor.

Kremo zlijemo v globok pekač, v katerem je že 1 oblat testa. Počakamo, da se ohladi, nato namažemo še smetano, pokrijemo z drugo oblato testa, posujemo s sladkorjem v prahu in razrežemo.

Hranimo obvezno v hladilniku! Pazimo, da niso kremšnite predolgo zunaj na sobni temperaturi!

Sladko smetano lahko naredimo iz pol rastlinske in pol alpske ali iz same alpske. Sama rastlinska ni ravno najboljša, je pa fina v kombinaciji z alpsko, ker da večji volumen in je taka zmes bolj rahla. V kombinaciji naj bo več alpske. 


Najbolje je, da si testo in kremo pripravimo že večer pred serviranjem, smetano pa na mažemo tik pred serviranjem. Krema se mora dobro ohladiti in strditi. 


 

VOLK

Pri Jakobu so v šoli pri Spoznavanju okolja obravnavali sodelovanje, delo v skupini in raziskovanje. Jakobova skupina se je odločila, da bo raziskovala o volkovih. 
Naročeno je bilo, da si vsak poišče čimveč različne literature, kjer bo našel zapise o volkovih, v revijah in časopisih poišče slike volkov, doma pa naj si čimveč prebere in naredi zapiske, katere bodo potem v šoli primerjali in naredili skupno poročilo. 

(vir Matej Vranič)

Ogromno podatkov o volku in spremljanju volka v Sloveniji najdete na strani SloWolf, kjer smo v publikacijah našli večino podatkov: 

• Brošura o volku: Volk v Sloveniji (pdf) 
• Dva plakata Volk (Canis lupus) (pdf1, pdf2)
• Brošura Pastirski psi - varuhi črede (pdf)
• Volčja sled 1, december 2010 (pdf)
• Volčja sled 2, december 2011 (pdf)
• Volčja sled 3, december 2012 (pdf)
• Volčja sled 4, december 2013 (pdf)

Več o zvereh iz družine psov pa si lahko preberete v Veliki ilustrirani enciklopediji Sesalci Založbe Mladinska knjiga, 1996, str 56 - 85. 

 (vir fotografije)

Naše poročilo je dolgo, v podrobnostih celo prezahtevno za 3. razred, vendar bo zagotovo prišlo prav tudi kdaj kasneje. 


OPIS:

• je največji predstavnik iz družine psov
• teža 25-45 kg, samci so običajno večji od samic
• višina 45 do 75 cm
• dolžina (brez repa) 100 do 120 cm
• košat rep, dolg 30 do 45 cm
• kožuh je rjavo sive barve
• v naravi le izjemoma dočakajo starost 10 let ali več
• na sprednjih tacah imajo črno progo, ki je psi nimajo
• močno zobovje z velikimi podočniki
• hodi po prstih: na prednjih nogah ima po 5 prstov, na zadnjih pa po 4 (palec na prednjih nogah je višje od ostalih štirih prstov, zato se pri odtisu ne vidi)
• na prstih ima močne kremplje
• v aprilu volkulja skoti 4 do 8 mladičev, ki so sprva slepi
• zelo dobro sliši in voha

 (vir fotografije)

PREHRANA:

• dnevno potrebuje 3 do 5 kg mesa
• pogosto plen uplenita vodilna samec in samica, ki se tudi prva hranita
• jelenjad, srnjad, divji prašiči in nekateri manjši sesalci
• plenjenje domačih živali (ovce, koze)
• glavni plen volkov so ostarele, oslabele, bolane ali poškodovane živali
• plen izčrpa po dolgem lovlenju. Dlje časa lahko teče tudi do 65 km/h

(vir fotografije)

ŽIVLJENJSKI PROSTOR:

• brlog
• volk je teritorialna žival, kar pomeni, da živi na določenem prostoru, ga označuje z iztrebki in ga brani pred drugimi volkovi
• svoj teritorij označujejo tudi s tuljenjem
• pri iskanju hrane lahko volčji trop v eni noči prepotuje tudi od 40 do 70 km
• v preteklosti je bil volk razširjen po vsej Sloveniji, danes pa ga najdemo na Dinarskem območju, v delu Primorske in Alp
• najpogosteje ga najdemo v gozdovih, kjer rasteta bukev in jelka 

(vir NatGeo Junior)

ŽIVLJENJE V TROPU

• družinsko življenje
• trop šteje od 2 do 8 živali
• vodilna ali alfa samec in samica in njuni različno stari potomci
• vsak volk v tropu ima svoj položaj (podrejanje vodilnemu) 
• skupaj lovijo in branijo drug drugega 
• tuljenje
• samo dominantna samec in samica imata mladiče, vendar zanje skrbijo vsi v tropu
• mladiči navadno v tropu ostanejo od 1 do 3 let, nato pa se odpravijo iskat svoje območje, na katerem si lahko ustvarijo svojo družino 

(vir fotografije)

POMEN VOLKA

• s plenjenjem uravnava številčnost plena
• z ostanki plena volkov se prehranjujejo tudi ostali mrhovinarji: medvedi, lisice, kune, krokarji…
• kjer je prisoten volk, je jelenjad in srnjad razpršena, kjer pa volk ni prisoten, pa se jelenjad združuje v velike skupine in tako povzroča škodo v gozdu in na poljščinah 

(vir RTVSLO)

ČLOVEK IN VOLK:

• volk je prednik udomačenega psa
• volk se človeka boji in se mu izogiba
• človek se volka nagonsko boji
• človeku je lahko nevaren, kadar je bolan ali poškodovan
• v Sloveniji ni bilo nobenega zabeleženega primera, da bi volk kadarkoli napadel človeka.
• včasih so volkove streljali (podeljevali so celo nagrade za ustreljene volkove)
• človek opazuje gibanje volka s pomočjo ovratnic in GPS signala
• škoda zaradi napadov volkov v kmetijstvu
• uporaba pastirskih psov in elektroograj za varovanje živali pred napadi volka

 (vir)

VOLK V ZGODBAH:

• v pravljicah (Rdeča kapica, Volk in sedem kozličkov, Trije prašički)
• v basnih (Bajke in povesti o Gorjancih)
• v mitologiji (volkulja, ki je s svojim mlekom hranila Romula in Rema, ustanovitelja mesta Rima)

(vir fotografije)

Kot vedno je bil od vseh podatkov najbolj zanimiv mit - tokrat zgodba o nastanku Rima, o dveh bratih, Romulu in Remu, ki ju je dojila volkulja. 



VOLK V VIDEO VSEBINAH: 

• RTV SLO - Radovedni taček - Volk
•  RTV SLO - Volk
• Nature - In the valley of the wolves 
• Nature - Radioactive wolves of Chernobyl  
• National Geographic - Wolves of Yellowstone
• National Geographic - The rise of black wolf
• National Geographic - Grizzly bears VS wolves survival
• BBC Natural World - Wolf pack 
• BBC - Land of the lost wolves 1 
• BBC - Land of the lost wolves 2
• Discovery Channel - Living with wolves 
• NFB - Cry of the wild 
• Return of the European wolf  

 

Praznik vseh čarovnic in čarovnikov

Izdolbli smo bučo in se na metli z Murijem odpeljali v temno noč.

Creme Brulee

... ali božanski vanilijev puding s karamelno skorjico :))) 

 

Posodice za Creme brulee lahko kupite, lahko pa kupite že pripravljenega in si posodice shranite - meni osebno najlepše imajo v Leclercu, kjer imajo tudi božanski hruškov creme brulee. Brez problema lahko servirate tudi v posodicah za suffle. 

Recept sem dobila od moje sestre Barbare.

Sestavine za 1 osebo oz. eno posodico:

• 1 rumenjak
• 1 dl smetane 
• 1/2 žlice sladkorja 
• vanilijev strok ali Dr. Oetkerjev vanilijev sladkor z vanilijevimi semeni 

Priporočam pravo vanilijo, 1 strok na 0,5 do 1 liter smetane.

Pečico segrejemo na 130 °C. 
Razpolovimo vanilijev strok, postrgamo semena in vse skupaj - semena in strok - damo v kozico s smetano. Smetano segrejemo do vrenja. Vmes penasto stepemo rumenjake s sladkorjem. 
Vročo smetano počasi dodajamo penastim rumenjakom in dobro mešamo s šibo (ne mešalcem!!! saj bo preveč penasto). Pazimo, da vlivamo res počasi, da rumenjak ne zakrkne. 
Odstranimo pene (zelo pomembno!!!) in kremo vlijemo v posodice. Posodice nato razporedimo v globokem pekaču in dolijemo vode nekje do sredine višine posodic - naredimo vodno kopel. 
Pekač s posodicami postavimo v pečico za 1 uro na 130°C. 

Pečeno/kuhano kremo nato ohladimo in postavimo v hladilnik, kjer se mora res dobro ohladiti. 

Pred serviranjem po vrhu posujemo nekaj kristalnega sladkorja, ki ga karamelno opečemo s kuhinjskim brenerjem - gorilnikom. Ta del je za moja fanta najbolj zanimiv :))) 

Matevž in Jakob imata res prav, da je to najboljši 

vanilijev puding s karamelno skorjico ♥♥♥

add. 
Zakaj je potrebno odstraniti pene? 
Če dobro pogledate prvo slikico, boste videli ob stranicah posodice packarijo, ki jo je naredila pena. Saj ni problem, če je pene malo, problem nastane, če jo je veliko, saj v posodici tako ostane le še malo kreme. 
Jaz sem peno po večini odstranila, vendar ne vse. Peno, ki sem jo pobrala, pa sem dala v plehnat lonček in jo prav tako spekla, kot ostale skodelice s kremo. V lončku je bilo pene vsaj 10 cm, na koncu pa je bilo v njem le za en cm puhaste kreme.

Morda še en nasvet pri žganju sladkorja - nekje sem prebrala, da je dobro sladkor pred žganjem le malo orositi, ampak res čisto malo. Jaz sem si pomagala z Mini misterjem, ki ga uporabljam pri izdelovanju voščilnic (no, ta je v kuhinji in z njim rosim orhidejo). 
Žganje karamele traja malce dlje, ne zapali se tako hitro, prav tako se sladkor enakomerno raztaplja in obarva. Če žgeš za obiske, zna biti to zelo dober nasvet :)

Oktober - mesec požarne varnosti

Kaj beremo ... Junaki z ladje Argo

Gaja Kos, Junaki z ladje Argo, založba Miš, 2013.

Knjiga le za največje junaške bralce, ki jih ni strah branja knjig pred spanjem :))

Zanimiv izbor za letošnje Cankarjevo tekmovanje. 

Mami pa ne more mimo knjige iz njenega otroštva, kjer je lepo opisana zgodba o Jazonu in Medeji: 

Eduard Petiška, Stare grške bajke, založba Mladinska knjiga, 1980. 

Jagode in mascarpone

Hitra sladica za tisti dan, ko je potreba po sladkem. 

V pekač ali široki kozarec nasujemo na dno zdrobljene polnozrnate piškote (500 g). 
Zdrobimo jih tako, da jih damo v vrečko in povaljamo z valjarjem.

Piškote lahko malo navlažimo s sokom, ki so ga oddale oslajene jagode, ni pa nujno, če imate rajši sladice bolj hrustljave. 

Mascarponejevo kremo naredimo iz sladke smetane (0,5 l), manj mastnega mascarponeja (500 g) in vrečice vanilijevega sladkorja. 
Smetano stepemo na pol, dodamo mascarpone in vanilijo in stepemo do čvrstega. Kremo naložimo prek piškotnih drobtin. 

Jagode (1 kg) operemo, odstranimo peclje, narežemo na četrtinke in posujemo z žlico sladkorja v prahu. Počakamo, da oddajo tekočino. To tekočino lahko porabimo za sočenje piškotnih drobtin. Jagodam nato dodamo dve ali tri žlice domače jagodne marmelade, dobro premešamo in prelijemo preko kreme. 

Sladico le še ohladimo in že se lahko sladkamo :)